Črn dim v Sarajevu, ki sta ga podžgala EU in ZDA: "Nabralo se je ogromno frustracij"

V četrtek se je dvodnevna seja upravnega odbora Sveta za uresničevanje miru (PIC) končala brez imenovanja novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Dosedanji predstavnik Christian Schmidt, ki je odstopil s funkcije, je napovedal, da bodo njegovega naslednika izbrali do konca junija. Do takrat bo na funkciji ostal on.

Schmidt je po seji še dejal, da bo njegov naslednik še naprej podpiral izvajanje daytonskega mirovnega sporazuma in nudil pomoč oblastem BiH, zlasti pri izpolnjevanju programa 5+2. V upravnem odboru PIC so sicer zastopniki ZDA, Evropske unije, Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, Italije, Kanade, Japonske in Turčije.

Iz Sarajeva se je tako po prvem poskusu "pokadil črn dim". Kdo pa je zakuril? "Evropejci in Američani," odgovarja profesor Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. O nesoglasju med evropskimi članicami odbora in ZDA so poročali tudi številni tuji mediji. Po njihovem poročanju so se ZDA skupaj z Italijo postavile za italijanskega diplomata Antonia Zanardija Landija, medtem ko je Francija ob podpori Nemčije in Velike Britanije vztrajala pri francoskem diplomatu Reneju Troccazu.

Po Kočanovih besedah je pri izbiri visokega predstavnika v BiH prišlo do mikrolokalizacije strateškega konflikta med EU in ZDA. "Nabralo se je ogromno frustracij, od Grenlandije, carin, Hormuške ožine in energentov," je dejal. Po njegovih besedah se je vse to izrazilo v primeru urada visokega predstavnika (OHR), ki ga EU financira v 60 odstotkih in kjer je Unija lahko šla v neposredni diplomatski spopad z ZDA.

Pri nesoglasju med blokoma nista problematični imeni kandidatov, pravi Kočan. Oba sta po njegovih besedah zelo kompetentna in imata impresiven življenjepis. "Bolj ali manj je bilo jasno, da se bodo pogovarjali predvsem o vprašanju bonskih pooblastil OHR in glede prihodnosti tega urada," je dejal Kočan. Kot ocenjuje, bi italijanski kandidat pasiviziral funkcijo in v praksi nehal uporabljati bonska pooblastila. S tem bi OHR postal brezzobi tiger in prišel pred vprašanje, ali naj ga zaprejo.

EU, predvsem Francija s podporo Združenega kraljestva in Nemčije, pa si po Kočanovi oceni želi nadaljevanje liberalne izgradnje miru v BiH in liberalnega modela. Kot pravi, želijo evropske države ohraniti bonska pooblastila, ob tem pa trdijo, da delo v BiH še ni zaključeno ter da domače politične elite še niso dovolj zrele.

"Na eni strani imamo tako ameriško realistično vizijo velikih sil, ki bodo urejale stvari. Južna plinska povezava je primer tega, kaj ZDA počnejo povsod po svetu. Za to potrebuješ OHR, ki ne obstaja, da se lahko dogovarjaš z lokalnimi političnimi elitami. To očitno zelo dobro deluje na primeru južne plinske povezave," je orisal Kočan.

Po njegovih besedah na drugi strani evropska vizija predvideva, da je treba BiH evropeizirati. "Do tega lahko pride tudi z mehko prisilo. Ta je končen odraz, če se domače elite ne morejo dogovoriti in izkušnje kažejo, da se načeloma te elite ne dogovarjajo. Zato OHR kar rad uporablja bonska pooblastila," je dejal sogovornik.

Članice upravnega odbora PIC imajo sedaj glede na Schmidtove napovedi še tri tedne časa, da se prek svojih kanalov neformalno pogovarjajo in dosežejo strinjanje glede vizije. Kočan opozarja, da brez dogovora z ZDA ne bo šlo. "Ali bo EU dosegla, da bo novi predstavnik imenovan skozi PIC in ne Varnostni svet ZN ter potrdila Italijana, ali pa se bo šlo v igro maksimalističnih zahtev in se tako do konca junija ne bodo dogovorili," je ocenil.

"EU si absolutno ne more privoščiti popuščanja ZDA"

Ob tem meni, da bi bilo za Evropo najboljše zahtevati imenovanje prek PIC in ohranitev bonskih pooblastil, ki bi ostala vsaj v teoriji. "Krešeta se ideji pasivnega in proaktivnega visokega predstavnika, ki bo razumel, da ima bonska pooblastila in jih bo po potrebi uporabil. Z Italijanom bonskih pooblastil ne bo, razen če jih bo treba uporabiti za zaščito ekonomskih interesov," je dodal Kočan.

Profesor ob tem meni, da bodo evropske države v PIC vztrajale pri svojih stališčih. "Glede na to, da je večinski financer OHR in da gre za njeno dvorišče, si EU absolutno ne more privoščiti popuščanja ZDA. To bi pomenilo, da se lahko enako zgodi z Ukrajino," je dejal.

Pri tem je omenil primer Izraela, kjer EU ni imela vzvoda za kljubovanje. "Druga stvar pa je, ko imaš v državo speljano celotno evropsko paradigmo, ko je BiH v 80 odstotkih odvisna od tvojega uvoza in izvoza, trgovine in strukturnih skladov," je nanizal Kočan. Če bi ZDA prav pri novem visokem predstavniku izigrale EU, bi to bilo po njegovih besedah zelo skrb vzbujajoče in začetek konca EU kot akterja. "Tu hoče Evropa pokazati zobe," je sklenil profesor.